RAZVOJ SRCA

• • Razvoj srca je potekal vzporedno z razvojem živali S povečanjem telesnega volumna je postala pasivna difuzija nezadostna za učinkovito oskrbo tkiv s hranljivimi snovmi in odvajanje produktov metabolizma, zato se je moral razviti sistem za aktivno prečrpavanje telesnih tekočin. Pri preprostejših organizmih, denimo pri kolobarnikih, kri poganjajo utripajoča hrbtna žila in bočne žile. Členonožci imajo že cevasto srce, ki se nahaja na hrbtni strani telesa. Utripanje povzročajo vezi, ki se sproščajo in krčijo pod vplivom živčevja.
  • Mehkužci in vretenčarji imajo kamričasto srce. Sestavljajo ga preddvori  in največ dva prekata. Ritem kamričastemu srcu daje ritmovnik. Vretenčarska srca imajo navadno več ritmovnikov, od katerih je eden glavni. Tudi kamričasta srca so različno razvita. Pri ribah je srce zgrajeno iz štirih zaporednih kamric. V prvih dveh (venozni sinus in atrij) se zbira kri, ki v srce priteče po venah in vsebuje malo kisika. Naslednji kamrici, ventrikel in arterialni stožec, pa potiskata kri skozi trebušno aorto v škrge.
  • Po prehodu vretenčarjev na kopno se je začelo srce predeljevati. Tako se je razkisičena kri mešala z okisičeno iz pljuč, zato se je že pri dvoživkah pojavila vzdolžna stena med preddvoroma. Med prekatoma pri dvoživkah stene še ni, mešanje pa je preprečeno s hitrejšim utripanjem srca. Plazilci imajo predeljena že tudi prekata, vendar do popolnosti le krokodili. Predelitev srca je najpopolneje razvita pri ptičih in sesalcih.